3, DAN – MLADINSKI CENTER MARTTINEN, VIRRAT
V nedeljo ob 19. uri, nas je v Tampere-ju pričakal mini bus in nas odpeljal v Virrat. Na poti nas je spremljala črna, črna noč. Ob cesti ni bilo drugega kot gozd. V naših krajih, zaradi svetlobnega onesnaženja, le redko lahko vidimo takšno temo.
Po uri in pol prijetne vožnje, smo prispeli na Lomasaari Marttinen – počitniški otok sredi jezera, na katerem se nahaja mladinski center. Nastanili so nas v prijetne lesene hiše, v katerih lahko prespi 8 ljudi in ima tudi savno. Center sprejme do 200 gostov in je eden od desetih takih centrov na Finskem. Uvršča se med manjše centre. Imajo telovadnico, plezalno steno, likovno učilnico, številne dejavnosti zunaj, med drugim tudi adrenalinski park. Kot smo že omenjale, so Finci mojstri recikliranja. Tako pozimi stolp adrenalinskega parka spremenijo v ledeno plezalno steno. V finskem učnem načrtu je zapisano, da mora biti kar 25% ur izvedenih na prostem.
Ne samo pogled od zunaj, temveč tudi notranjost teh hišk skriva domačnost in toplino lesa.
Dan se je začel s finskim zajtrkom. Med drugim se je na naših krožnikih znašla tudi kuhana kaša. Po zajtrku smo začeli z delom po načelih neformalnega učenja, ki jih mladinski delavci dobro poznajo. Po spoznavanju udeležencev nas je naš gostitelj Antti Korhonen vodil skozi razmišljanje o učenju. Z njim delavnice vodi tudi trenerka mentorjev EVS, Gabi Steinprinz iz Nizozemske.
Ja, ja, vemo, da smo na drugi fotografiji videti čudno, a za finske navade in razmere to ni nič nenavadnega. Gostitelj je za nas poskrbel z odejami in debelimi, doma pletenimi volnenimi nogavicami. Na Finskem je v tem času že precej hladno.
Delo je v učilnici potekalo le kratek čas. Kaj kmalu smo, kot se za finsko izobraževanje spodobi, odšli navkljub dežju v gozd, kjer smo nadaljevali z našim delom.
Doživljajska pedagogika imam pomembno mesto v finskih šolah. Čutne zaznave poglobijo spoznavanje sveta okoli nas. Finci pri izvedbi didaktičnega materiala ne zapletajo stvari. Čutne poti in didaktični pripomočki iz naravnega materiala so v tukajšnjih šolah nekaj povsem vsakdanjega.
V popoldanskem času je bila naša naloga predstaviti svojo organizacijo našim bodočim partnerjem iz tujine. Priznati moramo, da je bilo za našo šolo veliko zanimanja in spoznavamo, tudi s pomočjo zunanjih opazovalcev, kako dobro delamo. Tudi v tujini ni vsakdanja praksa, da ima šola akreditacijo za delo z EVS prostovoljci in da vključuje neformalno učenje v šolski sistem.
Sledila je ustvarjalna delavnica. V njej smo krepili zavedanje o pridobivanju znanja ter iskali idealne pogoje za EVS učenje. Poglejte, kako pridne smo bile in kaj je nastalo.
Zanimivost današnjega dne je, da nismo bili dolgo na enem mestu ali pri miru. Organizator ves čas skrbi, da smo aktivni.
Hyvää yötä! – Lahko noč.
