29. september – Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

Avtor: | Sep 30, 2024

Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Obeleževanje tega dne je pomembno za ozaveščanje o razsežnosti težave in morebitnih rešitvah na vseh ravneh.

V EU se vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane (131 kg na prebivalca), katere tržna vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov. Več kot polovica odpadne hrane (53 %) se zavrže v gospodinjstvih, sledita pa sektorja predelave in proizvodnje (20 %). Da bi pospešili prizadevanja EU na tem področju, Evropska komisija predlaga, naj države članice do leta 2030 za 10 % zmanjšajo količino odpadne hrane v predelavi in proizvodnji ter za 30 % (na prebivalca) skupaj v maloprodaji in potrošnji (restavracije, prehrambene storitve in gospodinjstva).

Nekaj temeljnih nasvetov, ki jih lahko upoštevate v vsakodnevnem življenju.

Planiranje obrokov

Najboljše je, če načrtujete, kaj boste jedli, ter se po nakupih odpravite z natančnim seznamom. Ostanke hrane lahko spremenite tudi v okusne nove jedi in jih tako porabite naslednji dan.

Pravilno shranjevanje živil

Za ohranjanje svežine naših živil je bistveno, da jih pravilno shranjujete. 

»Porabiti do« ali »uporabiti najmanj do«

»Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Rok »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Hitro pokvarljiva živila moramo nujno hraniti v skladu z navodili na embalaži. Po odprtju jih čimprej vrnemo v hladilnik in jih ne puščamo na kuhinjskem pultu.

»Uporabno (najmanj) do« označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti.

Uravnotežite jedilnik s sezonsko hrano in zmanjšajte zavržke hrane doma

Mesec september nam ponuja obilo sezonske zelenjave in sadja, ki se izvrstno poda k ostalim živilom kot so ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, krompir, ki jih imamo na razpolago skozi celo leto. Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja je priporočljivo tudi z zdravstvenega vidika, saj so plodovi običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko in hranilno vrednost.

Uporabite dvotedenski jedilnik

Dvotedenski jedilnik s primeri živil za pripravo obrokov za štiričlansko družino temelji na načelih varovalne uravnotežene prehrane. Navedena živila in njihove količine na tedenskem nakupovalnem seznamu zagotavljajo pestrost, ki si jo družina, predvsem pri izboru sadja, zelenjave in kruha lahko prilagodi po svojem okusu. Predvideni obroki in količine živil bodo člane družine v ustrezni meri oskrbeli z energijo, beljakovinami, sestavljenimi ogljikovimi hidrati med drugim s prehransko vlaknino, maščobami, med njimi tudi z omega tri maščobnimi kislinami. Sezonska zelenjava in sadje ob tem prispevata tudi znaten del vitaminov in mineralov, optimalno zrelo sadje pa je obenem tudi vir naravno prisotnih sladkorjev. Z različno kulinarično pripravo lahko živila uporabimo v več obrokih in jih porabimo v enem tednu, z izjemo parih živil z datumom »Uporabno najmanj do«, ki nam bodo deloma ostala za drugi teden in bomo temu primerno prilagodili nakupovalni seznam.

Z majhnimi koraki lahko vsi skupaj pripomoremo k reševanju problematike presežne hrane.

Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj

 

Povezava do video zgodbe ZAVRZI MANJ: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/spostuj-hrano-spostuj-planet-zavrzi-manj/.

 

(Skupno 11 obiskov, današnjih obiskov 0)

RaP

Zdrava šola – preberite

Kot Zdrava šola se zavedamo pomembnosti majhnih korakov razvijanja zdravih navad vseh, vključenih v vzgojno-izobraževalni proces. Zato naj bodo prigrizki, ki jih učenci prinašajo v šolo in na dneve dejavnosti, zdravju prijazni. Naj ne vsebujejo preveč soli, sladkorja, nezdravih maščob, kofeina ali teina. Izogibajmo se procesirani hrani in gaziranim pijačam, posegajmo raje po naravnih in zdravih izdelkih.

Dostopnost