Moje razmišljanje

Kot otroci v osnovno šolo vstopamo radovedni, polni pričakovanj obenem pa s kančkom strahu in treme. Podobna mešana občutja nas spremljajo tekom celotnega šolanja na osnovni šoli, enkrat prijetni občutki in spomini, drugič malo manj prijetni. Soočamo se z različnimi ovirami, obenem pa skušamo izpolniti pričakovanja, tako staršev kot učiteljev.

Slej ko prej pa spoznamo, da vse kar delamo, za kar se trudimo in na koncu dosežemo, je za nas same. To spoznanje mi je omogočilo, da sem našla ves zagon, motivacijo in vztrajnost k ciljem, ki sem si jih zadala.

V času mojega šolanja na osnovni šoli Toneta Okrogarja sem imela podporo družine, učiteljev in prijateljev, ki so verjeli vame, me spodbujali in bili vedno pripravljeni pomagati. In za to, sem jim iskreno hvaležna.

Na osnovno šolo mi vsekakor ostajajo lepi spomini. Spomini na trenutke preživete s sošolci in učitelji, prekratke odmore in proste ure, petje na zadnjem delu avtobusa, ko smo se odpravljali na izlete, pa tudi na vse težave, katere smo s pomočjo učiteljev premagali.

Barbara Vidović
november, 2018