MOI, MOI SUOMESTO – 6. DAN

6. DAN

Tervetuloa – pozdravljeni.

Za nami je šest dnevno bivanje na Finskem in do danes smo se še kako dobro spoznale s finskimi navadami. Finci veljajo, kot ste že lahko prebrali, za ne preveč zgovorne in sramežljive. Vsaj po njihovih besedah, le redko uporabijo besedico prosim. Mogoče v njih že vedno ždi duh prednikov, ki so bili Vikingi. Kako to zgleda, si lahko ogledate v našem videu. Objavili smo ga na naši facebook strani. Najdete ga na spodnji povezavi.

https://www.facebook.com/OSTonetaOkrogarja/videos/847464932086747/

(več …)

MOI, MOI SUOMESTA – 5. DAN

5. DAN

Tervetuloa – pozdravljeni.

Za nami je dan potepanja po bližnjih krajih. No, kaj je bližnje za nas in kaj za Fince, o tem bi se dalo razpravljati. Finci pogosto rečejo, da gredo v bližnji kraj, ki je oddaljen od njihovega 150 km. Torej, za njih je bližnje tisto, kar je za nas skoraj polovica razdalje od severovzhoda do jugozahoda Slovenije. Za nami je prevoženih 327 km in tona novih spoznanj.

(več …)

MOI, MOI SUOMESTA – 4. DAN

4. DAN

Moi, moi.

Za nami je četrti dan naše finske “odprave”. Dan je minil delovno, kot tukaj za nas minevajo dnevi. Danes pa nekaj o tipični finski hrani.

Običajni finski zajtrk predstavlja okrogla, po možnosti topla bela štručka, namazana z margarino, z dodatkom salame, sira, malo paradižnika, solatke in kumar. Zraven imajo radi tudi kuhano proseno kašo ali pa kosmiče z mlekom oziroma jogurtom. Seveda ne sme manjkati kava. Zajtrku sledi dopoldanska malica, sadje, piškot in kava. Njihov tipični prigrizek se imenuje karjalanpiirakka. Gre za finsko jed narejeno  iz tanke ržene skorje z nadevom iz riža. Čez  je namazana mešanica masla in kuhanega jajca.

(več …)

MOI, MOI SUOMESTA – 3. DAN

3, DAN – MLADINSKI CENTER MARTTINEN, VIRRAT

V nedeljo ob 19. uri, nas je v Tampere-ju pričakal mini bus in nas odpeljal v Virrat. Na poti nas je spremljala črna, črna noč. Ob cesti ni bilo drugega kot gozd. V naših krajih, zaradi svetlobnega onesnaženja, le redko lahko vidimo takšno temo.

Po uri in pol prijetne vožnje, smo prispeli na Lomasaari Marttinen – počitniški otok sredi jezera, na katerem se nahaja mladinski center. Nastanili so nas v prijetne lesene hiše, v katerih lahko prespi 8 ljudi in ima tudi savno. Center sprejme do 200 gostov in je eden od desetih takih centrov na Finskem. Uvršča se med manjše centre. Imajo telovadnico, plezalno steno, likovno učilnico, številne dejavnosti zunaj, med drugim tudi adrenalinski park. Kot smo že omenjale, so Finci mojstri recikliranja. Tako pozimi stolp adrenalinskega parka spremenijo v ledeno plezalno steno. V finskem učnem načrtu je zapisano, da mora biti kar 25% ur izvedenih na prostem.

(več …)

MOI, MOI SUOMESTA – 2. DAN

2. DAN – TAMPERE

Kljub ne tako zgodnji uri prebujanja, je mesto zjutraj kazalo popolnoma drug obraz. Ulice so bile prazne in tihe. Finci očitno radi zjutraj spijo, še posebej, če je nedelja. Ena od njihovih navad je tudi, da si v restavracijah privoščijo “brunch”, zajtrk in kosilo skupaj. Le stežka smo našle svoj kotiček za kavo in zajtrk. Sledil je ogled mesta, ki mu pravijo tudi finski Manchester. Ime je dobilo po številnih industrijskih obratih, kjer je prednjačila tekstilna industrija. V bivših tovarniških objektih so uredili gledališče, kino in številne restavracije. Finci so namreč mojstri recikliranja.

(več …)

Dostopnost