Lansko leto je naša šola gostila prvo študentko, ki je pri nas opravljala mednarodno pripravništvo. Med njenim pripravništvom jo je obiskala tudi njena profesorica iz Avans univerze na Nizozemskem. Nad našo šolo in našim delom je bila tako navdušena, da nas je letos povabila na obisk, z namenom, da tudi ostalim študentom na tej univerzi, učiteljem ter učencem na Nizozemskem in v Belgiji, predstavimo našo šolo, naše delo, Zagorje in Slovenijo.

Svojo pot sva začeli v Bruslju, kjer sva se resnično počutili kot del Evrope. V samem osrčju Evropske unije sva si ogledali HIšo evropske zgodovini ter Parlamentarium. Vstop v obe ustanovi je brezplačen in na voljo vsem, vodenje pa je zagotovljeno v vseh jezikih Evropske unije, seveda tudi v slovenščini. Ogled toplo priporočava vsem, ki bi radi izvedeli več o zgodovini Evropske unije ter njenem delovanju. Kot zanimivost naj poveva, da sva v Hiši evropske zgodovine našli razglednico, ki jo je naš rojak, Johan Jesenšek, v času prve svetovne vojne pisal svoji mami v Orehovico.

     

        

Na poti v Bredo sva se z gostiteljico Carlo in njeno družino ustavili v čudovitem belgijskem Antwerpnu, v bližini meje z Nizozemsko. Izvedeli sva veliko o njegovi zgodovini in kar je najbolj pomembno, srečali sva se z Imano. Velja omeniti, da so Belgijci in Nizozemci izjemno prijazni ljudje, ki so naju sprejeli odprtih rok. Njihova mesta se od naših razlikujejo po tem, da je večina hiš grajenih iz rdeče opeke in so si med seboj precej podobne, da so hiše precej manj manjše od naših, nenavadno za naše razmere je tudi to, da večina hiš nima zaves. Mestne ulice so tlakovane in ne asfaltirane. Mesto je premišljeno načrtovano in deluje zelo urejeno in prijetno. Da ne pozabimo omeniti, ker sva na Nizozemskem, stereotip o kolesarjenju povsem drži. Povsod so urejene kolesarske steze in številni kolesarji, tudi v slabem vremenu. Še nekaj nenavadnega sva ugotovili v zadnjih dneh; Belgijci in Nizozemci ne poznajo toplega kosila, ponavadi imajo za kosilo kos kruha z maslom, pečeno jajce ali sendvič. Njihove večerje pa so obilne in podobne našim kosilom.

            

V ponedeljek dopoldne naju je kolegica, ki poučuje na Avans univerzi, odpeljala v Baarle Nassau, kjer sva si ogledali osnovno šolo. Po topli dobrodošlici ravnatelja, nama je le-ta razkazal šolo, ki je bila zgrajena pred petimi leti. V zgradbi se poleg katoliške šole nahajajo še javna šola, zdravstvena ambulanta za najmlajše ter našemu VDC-ju podobna ustanova. Prisostvovali sva tudi pouku angleškega jezika. Priznati morava, da sva bili malce presenečeni nad majhnostjo učilnice, saj učenci sploh nimajo prostora za gibanje. Ura, ki nama je bila predstavljena s strani študentke, po pravici povedano, ni presegla nastopov, ki smo jih vajeni s strani slovenskih študentov. Iz razgovora ki je sledil, ugotavljava, da naš šolski sistem ni slab in da je delo učiteljev na naši šoli izjemno kvalitetno.

    

 

Vaarwel!

Deli ...Email this to someoneTweet about this on TwitterPrint this pageShare on FacebookShare on Google+
(Skupno 54 obiskov, današnjih obiskov 1)