5. DAN

Tervetuloa – pozdravljeni.

Za nami je dan potepanja po bližnjih krajih. No, kaj je bližnje za nas in kaj za Fince, o tem bi se dalo razpravljati. Finci pogosto rečejo, da gredo v bližnji kraj, ki je oddaljen od njihovega 150 km. Torej, za njih je bližnje tisto, kar je za nas skoraj polovica razdalje od severovzhoda do jugozahoda Slovenije. Za nami je prevoženih 327 km in tona novih spoznanj.

V ponedeljek in torek smo se pogovarjali o dobri praksi dela z EVS prostovoljci, danes pa smo jo lahko tudi v živo spoznali. Na Finskem tako država kot posamezniki, namenjajo ogromno pozornosti skrbi za mlade in njihov razvoj. Predvsem mladi, ki zapustijo šolo predčasno in imajo težave, dobijo ogromno podporo s strani države, mladinskih centrov in centrov za socialno delo, da se vrnejo na pravo pot. Šole, socialne ustanove in mladinski centri, z roko v roki delujejo za dobrobit mladine. Po vsej državi imajo dobro razvito mrežo mladinskih centrov in danes smo imeli priliko pokukati v nekateri od njih, na podeželju in v mestu. Vsem je skupno to, da imajo svoje prostore, ki sodobno opremljeni in predane mladinske delavce, ki delajo predvsem na tem, da razvijajo kvaliteten odnos z mladimi. Naj pri tem omenimo, da je na Finskem, mladinski delavec poklic in ne le nacionalna poklicna kvalifikacija. Najbolj nas je navdušil center v Tampereju, ki pod eno streho združuje javno knjižnico, center za socialno delo in mladinski center. To jim omogoča skoraj optimalno prepoznavanje otrok v stiski in takojšnje ukrepanje. Prostori so odprti in vsi uslužbenci med seboj vzorno sodelujejo. Oprema v prostoru je skrbno izbrana in funkcionalna. Med drugim imajo v knjižnici tudi stole, kjer lahko mamice nemoteno dojijo.

           

           

 

Po delovnem obisku je sledil povratek na kraj zločina. Vrnile smo se v center Tampereja, ampak tokrat smo imele lokalnega vodiča, Tuomasa. Kot spreten turistični vodič nas je popeljal na ogled glavnih znamenitosti. Povedal nam je, da so za Tampere značilne lesene hiše in stavbe iz rdeče opeke.

             

Obiskale smo tudi prav poseben dragulj sredi industrijskega mesta, vasico Tallipiha, kjer so bile nekoč kraljeve staje. Hiše so zgrajene v tipičnem karolinškem slogu.

 

V teh hiškah danes najdemo lične trgovinice, kjer prodajajo lokalne izdelke. V eni izmed hišk se skriva čokoladnica, v kateri je moč kupiti zgolj finsko čokolado. Najbolj priljubljena je bela čokolada s salmiakijem in malinami. V trgovini je moč kupiti tudi njihovo priljubljeno pijačo “kahvi”. Naš vodič nam je povedal, kako jo pripraviti na tradicionalni način. Greš v gozd, zakuriš ogenj, pristaviš kotliček (glej spodnjo sliko), zavreš vodo in dodaš grobo mleto “kahvi”, počakaš, da se “kahvi” usede in nato uživaš v skodelici pristne finske kave.

           

      

Dan smo zaključili s prijetno večerjo v pivnici Plevna, ki je dobila ime po bolgarskem mestu. V njej so nam postregli finsko hrano v nemških narodnih nošah. Pa naj še kdo reče, da ljudje ne moremo biti medkulturni… Mesto Tampere ima dve pražarni kave in dve pivovarni.

Utrujene od zanimivega in pestrega dne, bomo popadale v svoje mehke in udobne postelje.

Hyvää yötä – lahko noč.

 

 

Deli ...Email this to someoneTweet about this on TwitterPrint this pageShare on FacebookShare on Google+
(Skupno 39 obiskov, današnjih obiskov 1)